Faraoni

Tutankamon

Tutankamon (Tut Ankh Amon, prvotno Tutankaton) je bil egipčanski faraon 18. dinastije (Novo kraljestvo), v obdobju okoli 1333–1323 pr. n. št. Kot mlad fant je vladal približno 10 let in je imel zelo majhno zgodovinsko vlogo. Do začetka 20. stoletja, ko je Howard Carter 4. novembra 1922 v Dolini kraljev odkril njegovo grobnico (danes št. 62), je bil neznan faraon. Mladi faraon je umrl v sumljivih okoliščinah, star le 18 let. Na to dejstvo so nakazali rentgenski posnetki njegove mumije, ki so ugotovili poškodbo njegove lobanje in pa zlom noge. V letu 2005 je bila narejena računalniška tomografija njegove mumije, ki je pokazala, da Tutankamon ni umrl zaradi udarca v glavo, ampak zaradi poškodbe noge. Po poškodbi, ki je verjetno nastala zaradi padca z vozu, je še nekaj dni živel in potem umrl zaradi sepse. V letu 2010 pa je bila narejena DNK analiza ostankov več mumij, med njimi tudi Tutankamonove, ki je nedvomno dokazala, da je Tutankamonov oče faraon Ehnaton, njegova mati pa Ehnatonova sestra, katere ime je še neznano. Tutankamon je bil poročen z Anhesenamon, ki je bila hči kraljice Nefertiti ter tako njegova pol-sestra.

Kleopatra VII. Filopator, kraljica Ptolemajskega kraljestva, * december 70 pr. n. št. ali januar 69 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 12. avgusta 30 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt.

Kleopatra VII. Filopator

Kleopatra VII. je bila zadnji vladar iz makedonske dinastije Ptolemajcev in s tem zadnji grški vladar Egipta. Na prestol se je povzpela leta 51 pr. n. št. kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemaja XIII. Leta 48 pr. n. št. je brat s svetovalci Kleopatro prisilil, da je zapustila Egipt. Istega leta je v Egipt prispel Gaj Julij Cezar in sodeloval kot posrednik v sporu med Kleopatro in Ptolemajem. Postal je Kleopatrin ljubimec. V kratki vojni, ki je sledila, je bil Ptolemaj ubit, Cezar pa je KCezarion (Cezarček). Kleopatra je s Cezarionom med letoma 46 pr. n. št. in 44 pr. n. št. bivala v Rimu.

leopatri vrnil prestol. 47 pr. n. št. se je vrnil v Rim, Ptolemajski Egipt pa je ostal neodvisen. Kleopatri se je rodil sin (domnevno Cezarjev), imenovan Ptolemaj Cezar ali

Leta 42 pr. n. št. je Kleopatrin ljubimec postal Mark Antonij, eden od triumvirov. Rodili so se jima trije otroci. V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je ostala na strani Marka Antonija. V bitki pri Akciju 31 pr. n. št. je načelovala egiptovskemu ladjevju na strani Antonija. Po porazu sta zbežala v Aleskandrijo. Potem ko je Oktavijan 30 pr. n. št. zavzel Egipt, je nekaj dni po samomoru Marka Antonija tudi sama storila samomor.

Večina virov o Kleopatri je močno pristranskih, saj izvirajo izpod vladavine Oktavijana, ki je bil Kleopatrin politični nasprotnik.

Ramzes II.

Ramzes II. (tudi Ramzes Veliki), tretji faraon 19. dinastije, * ok. 1303 pr. n. št., † 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do 1213 pr. n. št.

Ramzes II. je eden najpomembnejših egiptovskih faraonov. Vladal je kar 66 let, od svojega 24 leta starosti do smrti. Prestol je nasledil za svojim očetom, faraonom Setijem I. Nadaljeval je njegove osvajalske pohode na območje današnjega Izraela, Sirije, Jordanije in Libanona.

Leta 1286 pr. n. št. so se Ramzesove čete v bitki pri Kadešu spopadle s Hetiti pod vodstvom kralja Muvatalija. V letih spopadov ni prevladala nobena stran, zato je Ramzes s kraljem Hatussilom III. leta 1269 pr. n. št. sklenil mirovno pogodbo. To je najstarejša ohranjena mirovna pogodba.

Ramzes je državo razširil tudi na jugu, do prve Nilove brzice v Nubiji. V času svojega vladanja je postavil veliko svetišč in spomenikov, najznamenitejši je Abu Simbel. Na prestolu ga je nasledil sin Merenptah.

Ramzesova mumija je bila ponovno odkrita leta 1881 in je danes v ponos Egipčanov na ogled v Egiptovskem muzeju v Kairu. Njegovo življenje je navdahnilo tudi številne romane

, v slovenščino je med drugim prevedena zbirka francoskega egiptologa Christiana Jacqa v petih knjigah.