Hierarhija

Plemstvo

Na vrhu je bil faraon kot najpremožnejši človek v vsej egipčanski državi, ki je bila njegova osebna last. Svoje premoženje je večal s pobiranjem davkov in osvajalnimi vojaškimi pohodi. Skupaj z njim je pod plemstvo spadala še celotna njegova družina, poleg teh pa še visoki in srednji uradniki, svečeniki in vojaški častniki. Stari Egipčani so verjeli da je faraon živi Bog in so ga po božje častili.

V Egiptu je plemstvo imelo veliko ugleda in moči. Imeli so tudi veliko premoženje, ki so ga večali z bojnim plenom, poleg tega pa jih je faraon plačeval za vojaško in upravno službo z zlatom in podeljevanjem zemljiške veleposesti.

Meščanstvo

Meščanstvo (imenovano tudi srednji sloj) je bilo v Egiptu bolj šibko. Sestavljeno je bilo iz obrtnikov, trgovcev, umetnikov in pisarjev. Bili so dobri zidarji, stavbeniki, brodarji, tkalci, steklarji, lončarji, mizarji, zlatarji. Veliko dela so opravili na faraonovih in tempeljskih posestvih in za plačilo so prejemali pridelke. Državi so plačevali davke in služili v vojski. Po navadi so vse svoje življenje preživeli v mestih.

Kmetje

Kmetje so bili najštevilčnejši del prebivalstva. Ločeni so bili na male lastnike zemljišč, ki so bili samostojni gospodarji, so pa morali državi plačevati visoke davke, in odvisne kmete, ki so obdelovali kraljevska, vojaška ter tempeljska posestva. Čeprav so bili vezani na zemljo, niso bili sužnji, saj jih ni bilo mogoče prodati, odsvojiti se jih dalo samo skupaj z zemljo. Oproščeni so bili vojaške službe in so plačevali davke, morali so opravljati vrsto javnih del, med katere so spadala namakalna dela in gradbena dela za faraona. Možje so obdelovali zemljo in skrbeli za namakalne naprave, medtem ko so žene opravljale lažja dela na polju in skrbele za družino. Kadar so imeli možnost (ko delo na polju ni bilo mogoče), so sodelovali pri gradnji piramid, grobnic, svetišč, palač. To je bila zanje čast. Ker je bila zemlja, ki so jo obdelovali, last faraona, so mu plačevali davke v obliki pridelkov.

Sužnji

Najslabši položaj je bil položaj sužnjev. Skoraj vsi sužnji so bili vojni ujetniki. Bili so brez svobode in zemlje, na sebi pa so imeli vžgano lastnikovo ime. Smeli so se poročili in imeti otroke. Delali so kot hišni sužnji, lahko so bili zaposleni pri kmečkih ali obrtnih delih ali pa so opravljali še težja dela, v rudnikih in kamnolomih. Nekateri posamezniki so postali celo faraonovi spremljevalci in so zaradi tega imeli na dvoru visok položaj. Lahko so jih kupili na trgu.

Vojska

Vojska je skrbela za ohranjanje miru in reda v državi, odpravljala pa se je tudi na osvajalne vojaške pohode. V vojski so služili vsi svobodni ljudje razen svečenikov. Hierarhično je bil najvišje faraon, za njim je bil vezir, ki so mu sledili upravniki vojaških zadev (polkovniki vojakov), predstojniki skladišča orožja, častniki in nižji častniki, med katerimi so najnižji upravljali po 50 mož. Vojsko je sestavljala pehota, od 17. stoletja pr. n. št. pa tudi enote na bojnih vozovih.

Oprema vojakov je bila sestavljena iz ščitov, sekir, mečev in sulic

. Do 18. dinastije so vojake zbirali s pomočjo nabora, tedaj pa so poleg te uvedli še najemniško vojsko, ki so jo v glavnem sestavljali tujci. V njej so vojake plačevali, pogumni vojaki pa so dobili tudi odlikovanje in so imeli možnost napredovanja.